Jecljanje
Everyday stuff, Shuttering stuff Februar 23rd, 2008Tisti, ki me poznate verjetno verjetno veste da jecljam.
Vse skupaj se je začelo nekje v drugem ali v tretjem razredu sprva v rahli obliki, kasneje pa stanje vseskozi spreminjalo in do srednje šole se je jecljanje skoraj povsem umirilo.V srednji šoli pa se je spet pojavilo in se je do faksa stanje spet toliko poslabšalo, da sem se včeraj odločil da nekaj naredim tudi zase in si poiščem strokovno pomoč za moj problem.
Našel sem spletno stran Zavoda za gluhe in naglušne kjer imajo program odvajanja od jeclanja, našel sem tudi nekaj tehnik “odvajanja” od jecljanja, kaj več pa ne!
Ima mogoče kdo od vas podobne težave in ve kako jih rešiti?
P.s: Ste vedelji da so jecljali tudi: Churchill, Marilyn Monroe, James Earl Jones, Charles Darwin in mnogi drugi
Februar 28th, 2008 at 2:53 pm
Hej Divjak, nisi sam v tem bednem občutku..
Jecljanje je zame ena izmed najvelčjih bremen v življenju. Niti sama ne vem kako se naj spopadem s tem.. starši me nikloi niso napotili k logopedu oz psihologu.. še celo smešen jim je bil moj način govora. Moram pa priznat, da ni tako nudo.. Vsi hvalijo ta zavod za naglušne in gluhe, ampak tam ti pomagajo predvsem logopedi. Jst pa mislim, da je treba problem prvo razčistit s psihologom, saj je, kot najbrž že veš, jecljanje pogojeno s kakšno travmatično izkušnjo v otroštvu. Dost je pomembno, da stvari rešuješ od tam kje izvirajo in se lotiš samih korenin.
Če ne veš kaj se dogaja s tvojo dušco in če ne poskušaš prodret v svojo podzavest (itak s pomočjo kakšnga strokovnjaka) ti noben logoped ne more pomagat s svojimi “pevskimi” vajami
Reci kako kaj motnja vpliva na tvoj faks oz kako se se spopadal s tem v srednji..
javi se, pa opiš problem bolj nadzorno.. že to je dobr začetek, da se razpišeš do potankosti.
Nekatere stvari pa je dobro izkašljat.. a ne?
lep pozdrav, Sara
Februar 28th, 2008 at 9:43 pm
Zdravo, najprej ti hvala za odgovor, sm že mislu da nebo nobenega odziva.
Hvala!
Ma to jeclanje je blo že v srednji šoli problem, posebej ko je treba javno nasptopat/govort, npr. pri ustnih preverjanjih znanja, zagovorih seminarskih lahko že na začetku daješ občutek nepripravljenosti, pa do sedaj sem imel skoraj vedno razumevajočo osebo na drugi strani tako da je bilo ql.
Zdej na faksu pa tko, profesor kej vpraša jst pa začnem “aaaa..vtomobil je vozil” pa cela predavalnica, mal smotan občutek, ustnega izpita še nisem mel tako da s tem še nimam izkušenj.
Najbolj mi je pa nerodno ker zaradi jecljanja tudi težko navezujem stike, sej veš prideš do dekleta, pa začneš že z podaljšano besedo, v nadaljevanju pa samo še slabše.
Predvsem zaradi zadnjega sem tudi se odločil da stvari naredim konec.
Glede psihologa pa se bom tudi malo pozanimal kako pa kaj in kam,.. glede pevskih vaj pri logopedih je pa tako,da ko pojem ne jecljam
Kako si se pa ti znebila problema (če si se)?
Lp
Luka
Februar 29th, 2008 at 11:31 pm
če pa pri petju nimaš težav pa zapoj puncam
Marec 1st, 2008 at 12:23 pm
jst? haha;) Žal se problema še nism znebila, pa vrjetn zato kr se ga zavedam!
Sm brala en komentar enga fanta.. ko bi vsaj pozabu d jecljam.. potem bi lahko normalno govoru. Jah jst sm nenormalno komunikativna oseba pa je to eno tako nasprotje klasičnemu profilu jecljavčka
)
A pri osebnem zdravniku si ze bil?
;). Lej.. a ni vse odvisn od razpoloženja? Včasih govorim k urca, drugič me pa vse trokira. Mene je isto zadevščna zjebala do te mere d sm ratala nezaupljiva do svojih govornih sposobnosti. Morm pa priznat da mam toooolk za povedat, da zna bit tole zatikanje zlo velik problem. Dj povej, kaj pa ti misliš o jecljanju.. a je fiziološkega al psihološkega izvora?
Pa nared preizkus… haha
Morš se ga napit al pa omamt z neko substanco.. (karkoli, samo d te zmede).. Pol pa začni svoj ultra monolog pred vsemi k so ti bliz (prijatelji).
Jst v takšnih trenutkih govorim k Demosten (najvecji anticni govornik, ki je uspesno premagal jecljanje s trdo vajo.. legenda pravi d je s kamencki v ustih vpil v razburkano morje in ga poskusal preglasiti) . In takrat se počutm tko superiorno, ker lahko izustim vse kar imam v mislih. mam pa prijatla, k v omamljenem stanju še bolj jeclja. Ne vem zakaj. Po besedah Dr. Pajntarja bi to naj bil kazalnik kaksnega izvora je clovekovo jecljanje. Tko d nared mali preizkus. ( drugac pa naj bo to mali eksperiment, ne tega prakticirat prepogosto
Glede punc pa tko… Sej pravjo psihologi da v 90% steje neverbalna komunikacija. hehe
No, lepo studiraj pa javi se kej..
Ps: Nihce ne jeclja ko poje
caw, Sara
Marec 1st, 2008 at 2:48 pm
@tanja: hvala za nasvet, lahk pridem k teb povadit mal to petje?
@sara: Je čist res to, da je vse odvisno od “razpoloženja”, s tem mislim od dneva, ker sem lahko tudi popolnoma dobre volje pa bom trokiral ko da bi star avto poskušal prižgat:D
.
)
Glede omamljanja je pa tako da je ponavadi pri meni še slabše, začneš še kakšne besede mešat med sabo, čeprav takrat me ne more noben ustavit govorit sam mal dlje traja vse skupaj
Sem šel danes do osebnega zdravnika po napotnico za Zavod za gluhe in naglušne, pa je takšen “lojze”, me je začel sprašvat če kej vem kdo bi tukaj lahko pomagal, pol sem mu pa mal povedal, da obstaja zavod, pa mi nazaj reče, da nekje je pač treba začet:P Tko pač je
(napotnico je pa le napisal
Glede fiziološkega in psihološkega izvora je pa tako, da menim da je pri meni fiziološkega, ker se ne spomnim nobenega takega travmatičnega dogodka, da bi lahko bilo jecljanje vzrok le tega (tudi starši ne), čeprav sem nekje prebral da je ponavadi psihološkega, verjetno bo pogovor s psihologom dal kaj več informacij.
Aja mogoče veš kakšno “pevsko” vajo al pa kaj takšnega da bi lahko sam doma malo “povadil”?
Lp
Luka
Marec 1st, 2008 at 3:44 pm
Ej ta zavod je baje kvaliteten. jah nč, pol se ti pa tud jst pridružim pr govornem treningu. Sj če si gledu na netu pol veš d so individualni in skupinski sešni..
ka ti je dal napotnco za točno določenga logopeda? al si pač dobu sam za zavod?
V tem primeru se pa še vidmo kdaj a ne? hehe
Drugač pa tko.. jst sm par let nazaj ful pela pa se mi je stanje tolk poboljšalo d sm celo vodla predavanja s podjetništva.
Pol pa spet blokada za nekaj časa..
Drgač sm bla pa 8 let, celo osnovno, aktivna članica dramskega krožka.. tko da čudna so pota gospodova…
Tko d z mojih izkušenj.. velik petja… pa kontrola dihanja… in se znajo stavri zlo dobr izurit..
lp, sara
Marec 1st, 2008 at 3:52 pm
Aja… dragi Lukec…
Ponavad je tko, da so največje travme skrite v nezavednem.. torej, vrjamem, da se ne spominš ničesar, kar bi te zaznamovalo…
Dobi si psihologa al pa celo hipnoterapevta.. odvisn spet od financ..
Mogoč se pa za to masko divjaka skriva kakšno malo manj podivjano bitje..
le kdo bi vedu?
Ljudje smo si različni in zato tud različno dojemljivi, zato ne izključuj psiholoških dejavnikov.
Marec 3rd, 2008 at 1:38 pm
Hej, sorry za bol pozn odgovor.
Ja napotnico sem dobil za zavod in ne za prov za določenega logopeda, tako da bom verjetno naslednji teden nesel napotnico pol pa upajmo da bo čim manj za čakat
Če boš pa tam se pa itak vidmo
Sm pa našel par knjig v angleščini na netu o jeclanju, mal se bom spravu tud prebrat to. Škodit ne more
Sicer še nisem bral, tako da o uporabnosti ne morem kej velik rečt, če hočeš pa ti jih lahko tudi pošljem.
Se bom poleg knjig tud mal pet spravu, pa upajmo de bo kej bolš.Bom obvezno poročal o tem
Lp,
Luka
Marec 3rd, 2008 at 2:57 pm
To maš najbrž v mislih tole : http://www.stutter-no-more.com/toc.html
kukr spletna knjiga… ni švoh
Marec 4th, 2008 at 7:21 pm
Živjo, tukaj še en jecljač. We stutter and we are proud. Right?
Prisurfal sem semkaj, ker sem iskal diplomsko nalogo Beate Akerman, mladenke, ki jeclja, študira socialno delo in širi problematiko jecljanja. Rad bi prebral to diplomsko in vključil izvlečke v eni oddaji o enem novem filmu (priporočam: Rocket Science, 2007, dober film!) z glavnim junakom jecljačem … Vendar alas! diplomske naloge ne najdem, pa sprašujem, če je že kdo od vas slišal zanjo? Prosim za info. Thx.
Kakega dobrega, izvirnega nasvet pa ti, Divjak, ne morem dati. Itak je ta svet, ki je zunaj in ga ljudje ustvarjamo, samo delček vesolja, ki ga je večina v človeku samemu. Tam pa si gotovo pro, ne dvomim. Poznam Simona Popka, piše najboljše filmske kritike v Sloveniji. Jeclja, javno predstavi stvari slabo. Ampak bil je programski vodja zadnjega ljubljanskega filmskega festivala. In v pisani besedi mu torej glede filmov in učinka pop kulture na družbo po mojem ni para. Blesti.
Več je inteligenc; govorna je samo ena od njih … Je pa žal resnica takšna, da kot je denar sveta vladar, se tudi z govorom lahko dosti pridobi, recimo začetno naklonjenost nasprotnega spola … Se povsem strinjam. Been there, done that.
Marec 4th, 2008 at 10:02 pm
Pozdravljen Robert
Sem slišal za njo in jo imam tudi namen nekako kontaktirati. Beata namreč prihaja in jega kraja (Radece), tko da če bom lahko bom prišel v kontekt z njo. Če se ne motim, morajo diplomske naloge hranit v knjižnjici na fakulteti, kjer je Beata diplomirala, se pravi na fakulteti za socialo delo.Intervju z njo sem pa enkrat novembra ali pa decembra bral v Oni, tko da če te zanima lahko prebereš še tam.
Evo našel na cobissu nekaj
Upam da ti bo kej pomagalo.
Film se že downloada, bom pa tudi v enem postu naložil nekaj pdf datotek, ki sem jih začel brati, pa mogoče komu pridejo prav.
Lp
luka
Marec 8th, 2008 at 7:25 pm
živjo!
Jaz jecljam že od 4 leta pa nevem od katere situacije ali kadar smo imeli nesrečo ali kadar sem si preklau ustnice ali kadar sem se izgubil v volčjem potoku…
no uglavnem v o.š. sem hodiu v portorož na obiske v to šolo za gluhe in naglušne h logopedinji…
logopedinja mi je poleg 101 vaji dala tudi to varjanto da enostavno poved npr.(Maja gre v trgovino kupit kruh) sem moral čas govorjenja razvleč na 30sek.
in verjemtemi da pomaga…ampak to sem moral vadit po pol ure na dan najmanj!
kasmeje sem si sam od sebe izmislu olajšave npr.(mojo sestro Anjo sem klicau Hanja(hehe samo sem moral nehat ker je čisto znorela ko sem jo tako poklicau)ali pa da dodam komaj slišno besedo “mislim” pred stavek “mislim, kdaj greš v trgovino?” samo tudi ta varjanta ni lih vedno dobra)
Marec 9th, 2008 at 11:31 pm
Živjo!
Sem videla, da nekatere zanima moja diplomska naloga. Dva izvoda je mogoče najti na Fakulteti za socialno delo, prav tako imajo tam knjigo povzetih prispevkov predstavljenih na 3. kongresu socialnega dela. V tej knjigi je na hitro predstavljen tudi moj prispevek, ki bo v daljši verziji objavljen v posebni številki revije Socialno delo. Imam pa namen organizirati predavanje na Fakulteti za soc.delo, tako da je mogoče zadevo slišati tudi tam.
Lp, Beata
Marec 11th, 2008 at 10:51 am
Bogo: kak si se pa s tem spopadal v soli?
Kak so ti uspeli govorni nastopi oz predstavitve? Si mel kakšno posebno taktiko ?
Beata: Z veseljem pridem na predavanje, samo sporoči čas in datum… Svaka čast punca, o jecljanju se res premalo govori! Mislim, da si prebila kr orng ledeno skalo.
lp, Sara
Marec 11th, 2008 at 11:41 am
Čau!
Sara, hvala, res si včasih, par trenutkov pred tem, ko stopim na oder in začnem predavat, sama pri sebi rečem: Madona, a mi je bilo treba tega! Samo potem, ko začnem ekrat govorit, je dobro. Zdi se mi, da je potrebno o jecljanju in o zgodbah ljudi, ki jecljamo, veliko govoriti, saj ljudje ne vedo, koliko težav se srečujemo ravno zato, ker ne vedo ničesar o nas in vztrajajo v stereotipih.
Drugače pa sem v vaših komentarjih prebrala, da nekateri sprašujete, kaj je drugim najbolj pomagalo. Tudi jaz imam izkušnje z logopedskimi obravnavami, vendar meni osebno je najbolj pomagalo delo na sebi, to da sem se sprejela z jecljanjem vred in sem presegla pomilovanje kako sem uboga, ker jecljam in ker se mi drugi zaradi mojega načina govora smejijo. Mislim, da človeku, ki jeclja, najbolj koristi to, da ima možnost govoriti o svojih izkušnjah, jih podeljevati in izraziti občutke ob njih. Vse to pa je najlažje storiti ob sebi enakih, zato se mi zdi full fajn, da obstaja tale blog, kjer lahko med seboj komuniciramo. Sama trenutno nisem več vključena v logopedsko obravnavo in tudi v prihodnje ne nameravam več iskati pomoči logopedov - to je moj govor ne glede na to, kakšen je, in ravn zato, ker je drugačen, je edinstven. Spoštujem pa odločitev vsakega, ki se za obravnavo odloči in ga ob tem podpiram. Je pa res, da mislim, da je svoj govor najprej potrebno sprejeti kot takšnega in se šele potem, če presodite, da vas jecljanje na toliko moti, odločite za terapijo, saj je potem razočaranje ob morebitnem recidivu bistveno manjše. To vem iz lastnih izkušenj. Po drugi obravnavi sem imela hud recidiv, zaradi katerega sem bila zelo razočarana, saj sem se trudila, potem pa je šlo vse v nič. Sedaj pa me moje jecljanje prav nič več ne moti, moti me le odnos družbe in ravno zato počnem kar počnem.
Jaz, tedaj, ko imam krč, ne morem povedati popolnoma ničesar in takrat, besedo, ki sem jo ravno kar govorila, skušam čim bolj razvleči, da se na koncu sliši vse skupaj kot nekakšno petje.
Lp, Beata
Marec 11th, 2008 at 4:26 pm
http://www.napovednik.com/tv1689108_pomoc_pri_govoru_jecljanje
Če bo komu v soboto dolgčas
Marec 12th, 2008 at 1:02 am
@sara: hvala za novico!
@beata: zanimivo se mi zdi, da rečeš “recidiva”. Besedo sem slišal rabiti samo v primerih odvisnosti od mamil. Res pa recidiva dobesedno pomeni “pasti nazaj”. Ampak pri jecljanju se sliši tako grozno! Kot da je govorna napaka — odvisnost … he he … Ampak torej praviš, da je “recidiva” ustrezen termin tudi tu?
P.S. Intervju v Oni se mi zdi lušten.
Marec 12th, 2008 at 10:18 am
Živjo!
Robert: Termin recidiva se uporablja tudi v povezavi s ponovnim poslabšanjem jecljanja po končanju logopedske obravnave. Občasno recidiv povzroči, da se pojavi še bolj izrazito jecljanje, celo v nekaterih primerih naj bi povzročilo, da kasnejša izboljšanja v govoru niso več možna (vsaj tako piše v strokovni literaturi). Do recidiva pa lahko pride že tekom obravnave. Pri meni je prišlo do recidiva nekaj dni po končanju obravnave, pri tretji obravnavi pa sem po dobrem letu odnehala, saj nisem videla potrebe nadaljevati, pa tudi nobenih sprememb ni bilo, ki bi me motivirale, da bi nadaljevala. Si prišel do diplomske naloge oz. do podatkov, ki jih potrebuješ? Če mi pustiš svoj mail, ti jo lahko tudi pošljem, po želji tudi članek, ki bo v kratkem izšel v reviji Socialno delo. Filma še nisem videla, me pa prav zanima, ker do sedaj še nisem videla niti enega samega filma, kjer bi se pojavil človek, ki jeclja, in bil prikazan izven stereotipne predstave (videla pa sem že več kot 60 tovrstnih filmov). Se že veselim ogleda in upam na prijetno presenečenje.
Sara: Hvala za informacijo. O jecljanju bo govora tudi v sobotni oddaji Labirint (morda bo prišlo do kakšnih sprememb in bo oddaja na sporedu naslednji soboto).
Luka: Zakaj imam občutek, da sva krajana?
Lp, Beata
Marec 12th, 2008 at 10:44 am
@beata: do tvoje diplomske lahko pridem, če grem na tvojo fakulteto in v knjižnico, ni problema. Samo prvič, ko sem brskal po COBISS-u, mi je ni pokazalo. Verjetno nisem prav iskal. Ker zdaj jo vidim. Seveda bi bilo elegantnejše, če bi lahko dobil digitalno različico. A si imela to v mislih, imaš kak PDF? Moj e-mail je: robert(pika)tuva(afna)gmail(com) … Film ROCKET SCIENCE (povezava na IMDb) je meni super, pravzaprav kar genialen, zame najboljša komedija lani, “stereotip-free”!! … Imam DVD, tako da ti lahko naredim kopijo in pošljem po pošti — in tako vrnem uslugo za diplomsko (+ članek/-ke) … Sam film bova predstavila z Jonasom v Kinotožju — filmski oddaji na Vesti — ne ta, ampak še naslednji ponedeljek. Sporočim na tem mestu, ko bo objavljeno.
Marec 12th, 2008 at 6:53 pm
Jah, bo kar držalo! Labirint,sobota ob 16.15 na TVS1
A je sobota kšn svetnovni dan jecljanja? lol
V istem dnevu kar dva prispevka. Sem že nekaj časa nazaj iskala material na to temo pa nikjer ničesar.Ali pa samo nisem vedela kje naj iščem. Zdelo se mi je, kot da jecljanje v družbi sploh ne obstaja ali pa je obravnavan s premajhno pozornostjo.
Morm priznat, da tud med nami, k se srečujemo s tem problemom, ni neke konkretne komunikacije. Pregledla sem nešteto forumov na to temo in našla izključno samo vprašanja, kako zdraviti jecljanje in kako je hipnoza pri tem uspešna.. Nihče ne opisuje svojih doživljanj, ko stoji za šalterjem v knjižnici, se bori s svojim strahom pred jecljanjem in čaka, da bo končno lahko izustil tisti doooolg naslov knjige, ki jo potrebuje.
Ej pa to je hudičevo resna stvar, ko kar naenkrat v življenju postane vse tako težavno. In vsi smo še kar tiho.
Kolikor mi je jasno, obstaja neko združenje ljudi z neinfluentnim govorom (izraz, ki ga uporabljajo hrvati na svojih forumih) Vilko Mazi. Ampak za pristop v to drustvo je potrebna predhodna najava in zadeva temelji predvsem na zdravljenju jecljanja. In ravno zadnjič, ko sem bila trdno odločena, da tej zadevi naredim konec, pošljem mail na društvo, nakar dobim odgovor, naj pokličem čez deset dni ob točno določeni uri in se dogovorim za sestanek. Čez 10 dni??? Naj pokličem za dogovor?? Nisem morda poslala mail zato, ker imam grozovit strah pred telefonarjenjem tujcev, kljub temu, da moja stopnja jecljanja niti ni tako kritična. Enostavno strah me je. In potem naj pokličem. In to mi napiše oseba, ki dela v društvu logopedov in bi morala biti tako ljubezniva in razumevajoča, da bi mi poslala osnovne informacije in na mojo željo komunicirala z menoj preko maila..
Ne vem… In ravno danes je tisti deseti dan, ko bi morala klicati društvo.. In ker ga nisem, moram čakati ponovno deset dni, da bodo našli čas za dogovor (pazi : DOGOVOR) na sestanek.
Potemtakem so izredno zasedeni, kar pomeni, da je jecljačev v sloveniji blazno veliko. Ampak kje so vsi?? Zakaj se nihče ne javi in ne deli svojih občutkov z nami?
Zakaj ne obstaja društvo, v katerem se dobivajo ljudje s tem problemom in se enostavno samo pogovarjajo o občutkih? Ne rabim nekih terapij in zdravljenja.. ne rabim logopeda in zdravniške pomoči. Rabim samo ljudi, ki čutijo problem, ker ga tudi sami doživljajo..
Pogovor. V živo.
Beata : glede na to, da si diplomirana socialna delavka, in kolikor mi je znano ni ravno največjih možnosti za zaposlitev. Si razmišljala, da bi organizirala kaj podobnega.. kakšno društvo v Radečah, katerega namen bi bil komunikacija ljudi s problemom jecljanja. Enkrat na teden, ali pa na mesec…
Sploh veš koliko mladih preživlja travme zaradi netekočga govora..
Jaz osebno ne govorim o problemu nikomur. Še lastna mati se mi reži v obraz, ko vidi, da na spletu iščem informacije o jecljanju. Prijatelji ne razumejo problema, ker ga ne doživljajo.
Se da kaj narediti v tej smeri? Jaz sem pripravljena pomagat pri organizaciji društva in če se ne bo našel nihče, bom pa sama začela s propagando…
Delujem obupano? joj… skoraj…
Meni očitno še ni uspel tisti veliki korak in sprejeti sebe kot takšno… Zato rabim pomoč. Ampak ne pri logopedu.
Naj se javijo vsi, ki si želijo skupinskega pogovora in izmenjavanja občutkov.
Nisem vraževerna.. ampak
hudiča…
Ravno ko pišem te vrstice, mi že od začetka nepremično stoji pajek 5 cm stran od tipkovnice. Ni ravno neka suha južina.. dobr… tud tarantela glih ni… ampak… ni to povezano s srečo ? lol
dolgčas mi je… majke mi
Aha… Beata… A lahko tudi mi, navadni smrtniki, ki ne mislimo tvojega diplomskega dela uporabit za filmčke oz dokumentarce.. ali karkoli ima Robert že v mislih..:) Lahko dobimo na mail tvojo diplomsko? prosim?
peace, Sara
Marec 12th, 2008 at 9:58 pm
Čau!
Robert ni problem, dobiš tako diplomsko nalogo kot članek. Film pa si bom ogledala takoj ko bo mogoče, ni mi ga problem snet iz interneta, samo nimam časa ga trenutno pogledat, ker pripravljam naslednji članek (o privzgajanje predsodkov o ljudeh, ki jecljamo).
Sara, v resnici mi bereš misli, saj nameravam organiziraqn skupino MOJ GOVOR-MOJA POSEBNOST, ki bo delovala preko spleta in bo namenjena izključno ljudem, ki jecljamo, vanjo pa se bodo lahko vključili tudi tisti, ki imajo kakšno drugo govrno posebnost. Skupina bi delovala preko spleta, samo dobiti moram nekoga, ki bi mi pomagal zadevo oblikovat, ker računalniško nisem ravno med najbolj spretnimi. Da bo skupina preko spleta pa sem se odločila zato, da bi bila čim več ljudem dostopna in ne samo tistim, ki so lahko ob točno določeni uri (takrat ko je večina v resnici v šoli ali v službi) v Ljubljani, kjer deluje za zdaj edino društvo. Tisti, ki bi si med seboj začeli dopisovati in med seboj podeljevati stisko, bi se seveda občasno tudi srečevali, da bi se bolje spoznali. Upam, da lahko računam na koga izmed vas, kot člana skupine. Aja, pa v skupini ne bi bili strokovnjaki z logopedskega področja ampak samo mi, ki problem poznamo na lastni koži. S tem sicer nočem povedati, da imam kar koli proti logopedom, še zdaleč ne, samo želim, da vsakdo govori iz svojih izkušenj, ne pa iz priučenih in prebranih. Mislim si, da težave, ki jih doživljamo, najlažje podelimo s sebi enakimi, poleg tega pa je nasvet tistega, ki je podobno izkušnjo doživel na lastni koži, bistveno koristnejša.
Društvo o katerem pišeš mi je poznano, bila sem njegova članica, pa nisem več.
Glede občutkov ob butastih pogledih in še bolj debilnih nasmeških, pa mi je poznano, saj sem jih deležna tako rekoč vsak dan. Moje jecljanje je malce težje, no pa saj ga bo mogoče v soboto slišati. Ravno zato misliim, da bi bilo fajn, da bi takšna skupina delovala, saj je potrebno te občutke dati iz sebe ven - to je bistvo dela na sebi, ne pa dihalne vaje in lajnanje govornih vaj.
Jutri odhajam v Ljubljano se med drugim dogovoriti glede predavanja.
Lp, Beata
Marec 12th, 2008 at 10:35 pm
Sara, sem prej pozabila, če bi rada mojo diplomsko nalogo, mogoče bi ti še bolj kot to pomagal članek, mi sporoči svoj mail.
Lahko noč, Beata
Marec 13th, 2008 at 8:20 pm
moj mail : aleksandra.sara@gmail.com ( prosim, pošlji oboje
)
hehe
kar se tiče te spletne strani sem že včeraj velik razmišljala o tem.. in sem se pozanimala o ceni. Kdo bi financiral domeno in gostovanje? Verjetno ne nameravaš vse stroške kriti sama?
sploh, če hočeš da je neodvisno od nekih forumčkov in resno. Jaz sem nekak računala na to, da bi bla spletna stran namenjena tudi informiranju (različni članki, intervjuji, vaje za izboljšanje govora.. itd) Se pravi vse v enem. Spet pa je odvisno, koliko ljudi je v to vpletenih in kolikša je podpora.
Poznam nekaj ljudi, ki bi lahko pomagali, ampak so vsi prezaposleni tako da… bomo vidl.
Stroški so pa nekak takšni : domena - 20 eur/leto, gostovanje - 5 - 10 eur/mesec… kje je šele programiranje pa oblikovanje, vnašanje podatkov, itd… ni to tak majčkena zadevica
Javi kej več o tem projektu.
Jst sm absolutno za! Tud naučila se bom počet te računalniške stvari, če bo skrajna sila.. No, če ne druzga, pa obstajajo eksperti, ki so pripravljeni pomagati.
A v tej sobotni oddaji (Labirint) si ti gostja? Pogumno, morm priznat.
lp, Sara
Marec 14th, 2008 at 12:49 am
@beata: napisal sem napačen lastni e-naslov! … Prav je:
robert(pika)l(pika)tuva(afna)gmail(com)
Marec 14th, 2008 at 5:42 pm
Čau!
Robert: je takole pravilno: rober.l.tuva@gmail.com? Kaj meniš glede skupine o kateri sem pisala?
Sara: Šlo bi bolj za samopomočniško skupino, vsaj za enkrat, in ne za skupino, ki bi ozaveščala družbo o sami problematiki jecljanja. Tega ne počnem niti na svojih predavanjih, saj nisem logopedinja, poleg tega pa se ne strinjam z medicinizacijo problematike, jaz samo širim zavedanje o naših težavah in o prispevku družbe pri nastajanju teh težav. Skupina bi lahko v skrajni sili potekala tudi preko mailov, da bi si pač člani med seboj dopisovali, po dogovoru in glede na zmožnosti, pa bi se kje tudi srečevali. Zadeva bi tako rekoč potekala enako kot sedaj, samo da ne bi imel vsakdo v naše pogovore vpogled. Tako bi se lahko tudi bolje spoznali. Kot vidim si tudi ti prijavljena na gmail-u, ki med drugim ponuja tudi klepetanje, tako da res ne bi bil problem.
V Labirintu bo en kratek prispevek z menoj o diskriminaciji ljudi, ki jecljamo, in o neprimernih odzivih na naš govor.
Lp, Beata
Marec 15th, 2008 at 6:17 pm
Evo tudi mene po dolgem času
Zelo me veseli, da se nas je našlo nekaj takšnih, ki se srečujemo s podobnimi težavami, da nismo tiho in ždimo vsak v svojem kotu!
Sem tudi jaz absolutno za skupino, glede računalniškega znanja pa tudi lahko pomagam!
Glede stroškov je nekje če naročimo za celo leto domena in gostovanje okoli 60 € in se s tem znebimo vsako mesečnega plačevanja ,..
Prejle me je prav presenetilo, sem slučajno videl na TV-ju del oddaje Labirint in seveda takoj po tem odšel pred računalnik da napišem komentar, pa sem videl da ste se že razpisali o njej.Bom pogledal celo ko bo ponovitev oz. jo bom pogledal na spletu ko bo objavljena tukajle
, men se zdi da sem že nekje zgoraj med komentarji napisal
@beata: Sva krajana ja
Lp
Luka
Marec 16th, 2008 at 9:30 am
Čau!
Luka: Vidiš, kako je majhen svet. Nekje v svojih komentarjih sprešuješ koliko so terapije uspešne. Če si slučajno včeraj utegnil gledati angleško dokumentarno oddajo o jecljanju, si lahko dobil odgovor na svoje vprašanje. Jaz imam za seboj že tri terapije. Je pa poznano, da so v svetu najuspešnejši in tudi najbolj iskani tisti logopedi, ki imajo lastne izkušnje z jecljanjem, saj vedo, kako je, če jecljaš. Njihovo znanje ne prihaja zgolj iz knjig, poleg tega pa razumejo, kako je, ko imaš krč. Žal pri nas podobnega strokovnjaka ni in tudi ne bo, saj moraš imeti za študij logopedije “perfekten” govor. Že samo zato se mi zdi fino, da bi se nas zbralo večje število sebi enakih in bi ustanovili skupino, glede stroškov pa se mi res ne zdijo visoki, če si jih med seboj razdelimo pride na človeka največ 10 evrou letno. Upam, da bi se nam sčasoma pridružil še kdo - v ta namen bi že poskrbeli za propagando. Vem vsaj še za enega fanta, ki bi se nam že v začetku pridružil. Dobro pa bi bilo, če bi se v skupino želeli vključiti tudi starejši in ne samo najstniki in mladina, saj je pozano, da so bili tisti, rojeni na koncu 60′ in v začetku 70′, zaradi jecljanja označeni z diagnozo lažja motnja v duševnem razvoju in bili kot takšni poslani v šolo s prilagojenim programom. Želela bi, da javnost to izve (vendar teh zgodb namestno drugih ne morem govoriti), hkrati pa najbrž nisem edina kateri so se posmehovali celo učitelji.
Sara: Sem razmišjlala nad tvojim predlogom, glede informiranja preko skupine. Verjetno, kasneje, ko bi skupina stekla, res ne bi bilo slabo, če bi javnosti približali tudi problematiko jecljanja, vendar ne skozi medikalizacijo in stereotipe. Saj si imela nekaj takšnega v mislih, a ne? Upam, da si dobila moj mail.
Lp, Beata
Marec 16th, 2008 at 11:34 am
Beata: Gledala sem oddajo in dokumentarec in nisem vedela, da obstaja toliko različnih oblik jecljanja. Niti ne govorim o težavnosti ampak načinu krča. Morda pa sebe ne slišim tako dobro…
Kar se tiče informiranja, sem imela v mislih kopiranje že dokazanih in preverjenih podatkov, prevajanje člankov iz angleščine, skratka informiranje naroda o problematiki in nasploh jecljanju, ker marsiko niti ne ve kaj to točno je (saj si dobro vse opisala v diplomski)in literature primanjkuje. In morm priznat, sem bla šokirana, ko sem brala zgodbe ljudi vključenih v diplomsko. A si ti ja nor?? Od kod ljudem že sama ideja, da smo zaradi tega kaj manj inteligentni?? Nikoli se nism srečala s takim problemom, problemi so bili zmeraj bolj v meni kot v okolici. Mogoče zato nism bila deležna hudega posmehovanja, ker sem imela močne obrambne mehanizme. Nihče mi ni upal piskniti, ker sem bila pravi diktator. No, prihranjeno mi pa tudi ni bilo, ampak če se mi je že kdo smejal, sem bila popolnoma mirna in neprizadeta, obrnila sem se k človeku in mirno rekla : lahko prosim nehaš.. in še to največkrat v smehu. In nimam bolečih spominov na smejanje in zbadanje. Bolj me je prizadelo, da so profesorji vedeli za moj govorni problem in me na vsak način želeli čimveč izpostavljati. Pri ustnem spraševanju smo vsi odgovore pisali na liste, a kljub temu sem morala odgovor še prebrati. Bilo mi je težko, počutiš se nerazumljenega. Snov znam, spomin imam zelo dober, ampak se rajši pretvarjam, da ne znam, ker mi je tako prihranjeno mučenje. In tako življenje je res grozno.. Ker vem, da sem sposobna marsičesa, ampak samo sebe omejujem in obsojam.
No letos sem se vpisovala na fakulteto in razmišljala sem o logopediji ( no itak se razpisuje na vsaka 4 leta ), ampak kljub temu, če bi se program letos izvajal, ne bi bila sprejeta, saj bi morala opraviti bralni in govorni izpit. Niti pod razno bodoči logoped ne sme imeti kakršne koli govorne napake.. In potem sem dobila občutek, kot da je nalezljiva!!! Ubogi revčki, že tako jecljajo, sedaj bodo pa zavoljo mene, jecljave logopedinje, ŠE BOLJ!!! hehe
Sej pravim, zato sem se prjavla na visoko zdravstveno.. ker si želim pridobit temeljnega znanja o človeku, potem pa magar nadaljujem v zagrebu logopedijo..
ali pa psihologijo..
Zanima me kje dobim informacije o vpisu na zagrebške fakultete kot tujec? Ti Beata si že bolj iskušena… morda veš?
Jah, kar se pa tiče spletne strani.. stroške si lahko delimo in delo tudi. Upam da veš, da takega projekta ne boš mogla izpeljat sama.
Morm ti povedat Beata, da sem ponosna nate, ker si upaš izpostavit problem in nastopit na televiziji. Mene je že strah na faks oktobra, ker vem, da me čakajo seminarske. Najbolj se bojim lastnega jecljanja.
Pa še to : Lepa hvala za diplomsko in članek!!!
Luka: lepo, da si še med nami. Sem že mislila, da si poniknil
Tvoja pomoč bo kr prav pršla. Pa če maš čas, lahko tud ti opišeš kakšno svoje doživljanje. Zakaj si se distanciral?
Lp, sara
Marec 16th, 2008 at 4:20 pm
ČAU!
Sara: Veš, tako rekoč preverjenih trdnih dejstev kar se tiče jecljanja ni. Kljub temu, da so strokovnjaki na tem področju največ raziskovali, ostaja področje jecljanja najmanj pojasnjeno in kot sem že rekla medikalizirano, s čemer pa se jaz ne stronjam. Kot si lahko v mojem članku prebrala, pišem na bistveno drugačen način. V eni tuji logopedski knjigi sem celo prebrala, da ostaja logopedom jecljanje popolna uganka. Tako da ne vem, koliko je smiselno objavljati dejstva, ki niso ravno utemeljena in trdna. Mislim, da je bolj družbi prikazati jecljanje skozi naš pogled - tega v nobeni kjigi ni mogoče najti.
V resnici sem, ko sem se odločala glede podiplomskega študija tudi sama nameravala na logopedijo, vendar ne, ker bi me področje zanimalo, pač pa zato, ker menim, da je v Sloveniji potreben strokovanjak na tem področju, ki tudi sam jeclja. Seveda pri nas nisem imela možnosti, čeprav sem imela povprečje nad 9. Zanimala sem se tudi glede tujine, najboljši so Nizozemci in so tudi vsaj 10 let pred nami. Vendar glede na to, da se nameravaš vpisati na visoko šolo in ne boš imela univerzitetnega programa, se boš morala po končanju šole malce pozanimati kako je s podiplomskim študijem.
Na koncu sem se odločila za študij socialnega dela za ljudi s posebnimi potrebami, pridobljeno znanje (tudi z dodiplomskega študija, kjer sem bila vpisana na smer Kibernetika psihosocialne pomoči v svetovalnem delu) pa nameravam skombinirati z doktoratom iz psihoterapije.
Razumljivo, da bi si člani skupine delo delili, ne nazadnje je skupina namenjena več ljudem in ne enemu samemu, je pa res, da bi v prvi vrsti šlo za samopomočniško skupino, kjer bi vsak prispeval svoj delež na podlagi lastnih izkušenj. Kot tudi sama govoriš, potrebuješ prostor, kjer bi se naučila sama sebe sprejeti in skupina bi ti ravno to ponudila.
Lp, Beata
Marec 16th, 2008 at 8:42 pm
sara: v o.š. je bilo hudo, do 7. razreda. ko so se pa moji sošolci navadli name je bilo kar lepo…
hehe…med nastopi je bilo kot je bilo…spolnil sem se predstaviteu seminarske pred celo paralelko in njihovimi starši..itak so vsi vedli da jecljam in čim sem stopil gor, sem že slišalu pripombe “joj tukaj bomo do večerje” me oponašali… ko pa sem začeu govorit tekoče kot urca so vsi debelo gledali, na koncu pa “jaz sem T-t-t-tadej” in vsi v smeh!
kako mi je bilo si lahko predstavljate….da se moji vrstniki spustijo tako nizko ajde ampak tudi njihovi starši…
taktike razen prej naštetih ki so banalne so še, da si pred stavkom prenapolneš pljuča s zrakom in zaradi sile si prisiljen gladko govorit…vendar to je lahko le pri prvem stavku…ostalo je idino to da si v glavi napišeš besedo in jo hitro črkuješ…ostale taktike nebi vedel.
kaj mogoče veš če je kje na internetu posnetek tiste ang. dokumentarca o jecljanju???
glede skupine bi želel tudi jaz aktivno sodelovat in seveda prispevat!!!
Marec 16th, 2008 at 9:34 pm
Beata : Kar se tiče samga študija je tko, da me to napredovanje po principu mag in dr niti ne zanima. Odločla sm se, da se izobražujem praktično, uporabno. Sem pa precej razmišljala o socialnem delu kot alternativo psihologiji, ker imam poklicno maturo in peti predmet. Ne izključujem splošne mature, ker je tud zelo verjetno, da jo bom opravljala kasneje kot 21 letnik. Ampak najprej si želim znanja o človeški fiziologiji, anatomiji, nato pa še nadgradit stvari na psihološki smeri, pa niti ni tako nujno, da na filozofski fakulteti. Tak da me ne skrbi podiplomski študij. Morda kasneje, ko diplomiram univerzitetnega. Časa je dovolj, do konca življenja se učimo a ne?
Je pa res, da Zagreb sprejme na vseh fakultetah dijake s poklicno maturo in končano 4 letno šolo, tko da kljub prijavi na UL, še kolebam med Zagrebčko filozofsko in visoko zdravstveno.
Kej veš o tem izobraževanju kot tujec? Majo pa vse študijske programe po bolonjskem sistemu…
Mal sm skrenla s teme… Ampak mogla sm povedat!
Že od malega sanjam o poklicu psihologa ali učitelja..
Ok, kar se tiče spletne strani, itak se teb prepušča odločitev, ker mi laiki itk nimamo pojma o čem se gre, smo pa zlo željni vedet. Moje znanje v tej smeri je zlo pomanjkljivo, tak da oprosti..
Sem pa brala znanstvene članke na to temo, odkritja kaj se dogaja v možganih med krčom in zakaj do njega pride…
Mah ne vem velik o tem…
Bongo : Žal ti tu ne morem pomagati. Mene je oddaja dobro pretresla, ker takšnega jecljanja še nisem slišala. Probaj si jo ogledat tule, če bo prijelo :
http://video.google.co.uk/videoplay?docid=-485913265308369771
Povej svoje mnenje!
Marec 16th, 2008 at 9:41 pm
Aja… Bongo, Tadej: zanimivo, jaz se tresem in bojim teh seminarskih, ampak ko začnem in ko sem v tistem hudem pritisku, se trudim ko hudič in na koncu izpadem bolje kot vsi ostali, ki ne jecljajo. Celo lahko rečem, da je mog govor zlo harmoničen, ampak hudič, ker ga konstantno neka sila prekinja. Bojim se da meni te vaje ne pomagajo veliko, ker so vzroki psihični. In tako globoko zakoreninjeni, da mi verjetno noben šrink ne more pomagat.
:) hecam se…
Za vsako bolezen raste rožca, baje. Bodmo optimisti.
lp, rada vas mam
Marec 17th, 2008 at 10:19 am
Živjo!
Včeraj zvečer sem dokončala pisarijo o namenu skupine, ki jo želim oblikovati, njenih metodah dela in ciljih. Če bi kdo zadevo želel dobiti, naj mi prosim pošlje svoj mail (od vaju, Sara in Robert ga imam) in mu napisano pošljem z prebrat, da boste imeli boljšo predstavo o moji zamisli in se boste lažje odločili, če želite sodelovati.
Tudi vidva, Sara in Robert, mi sporočita, ali vama datoteko pošljem (vse skupaj obsega 3 strani z alinejami vred), saj ne bi želela biti vsiljiva.
Sara: Kolikor vem, lahko na Hrvaškem tisti, ki jecljajo, postanejo logopedi. Kako pa je s študijem tujcev, pa ne vem natanko, sem se prehitro prenehala zanimati, ko sem našla študij, ki me zares zanima. Tako da ti žal ne morem pomagati. Morda bo najbolje, če se z vprašanjem, ko bo aktualno, obrneš kar na referat zagrebškega oddelka za logopedijo. Oni ti bodo podali najbolj točne informacije. Tudi sama sem obiskovala zdravstveno šolo, sicer le na srednješolski ravni. Je pa super, da te zanima socialno delo. Na naši fakulteti je tako, da so predavanja odprtega tipa ji jih lahko pride kdor koli poslušati.
Aja, Sara, jaz sem tudi računalniški antitalent. Bom pa zelo vesela, če se bo v skupino vključil Luka, saj stvari zares obvlada, poleg njega pa sem našla še enega fanta, ki bi se nam rad pridružil in ima tudi veliko računalniškega znanja.
Tadej: Najprej živjo, midva se še nisva imela priložnost pogovarjati. Vidim, da so se tudi tebi sošolci na polno posmehovali. To poznam, nad menoj so se izživljali 8 let, dan za dnem. Ves čas so me oponašali, se mi smejali in poniževali. Bilo je naravnost grozno. Še posebej hudo pa je bilo to, da jih učitelji niso opozorili, da se to ne sme početi. Spominjam se, da sem imela obdobje, ko sem tedaj, ko sem začutila krč, v besedo na hitro vrinila “in” (nekaj podobnega, kot si tudi sam rekel, da si vstavljal “h”). Enemu učitelju se je to zdelo tako zelo smešno, da si je vedno, ko sem bila pred tablo, za vsak “in” zapisal črtico in mi na koncu povedal koliko “in-ov” sem tokrat uporabila. Ni manjkalo niti ponavljanja za menoj “in in in”. Bilo je naravnost obupno.
Me veseli, da tudi tebe zanima skupina.
Lp, Beata
Marec 17th, 2008 at 1:39 pm
Beata: prosim pošlji osnutek! Kakšna vsiljivost neki?? Pridna, da si se spravla stvar nardit, ker ta pisarija terja živce (vsaj moje)..
Sem se malo pozanimala in zvedela, da ima slovenija s hrvaško bilateralni sporazum o enakovrednosti slovenskega študenta na hrvaškem in obratno. Zame ne veljajo drugačni pogoji, opravit moram sprejemni izpit, ravno tako kot hrvaški državljan in potem sem noter. Ne študiram kot tujec ampak enakovredno njim.. Bom poskusla. Zgubit nimam kej!
Tudi na hrvaškem preverjejo govorne sposobnosti pri študiju logopedije. Če mi le uspe priti na psihologijo, bom morda potem razmišljala o nadaljevanju logopedije. Ampak mislim, da sedaj še nisem pripravljena. Eno si ti, utrjena in samozavesta, drugo pa jaz, še vedno malce prestrašena in bojazljiva.
Bom razširla vest o skupini, čim dobim mail.
pozdrav! Sara
Marec 17th, 2008 at 7:01 pm
Živjo!
Sara, super, da si se pozanimala glede študija. Se mi zdi, da je študij v tujini ena ful pomembna izkušnja za življenje. Verjamem, da preverjajo govorne sposobnosti, ampak če si slučajno pred letom videla hrvaško oddajo Latinico, ko so govorili o jecljanju, si morda zasledila, da je v njen kot gostja nastopila logopedinja, ki je povedala, da je jecljala in da se zaveda, da se jecljanje lahko kadar koli vrne.
Drugače pa se mi zdi ful fajna punca, tako da se ne samo sebe potiskat dol.
Tudi jaz bom poskušala najti še koga, ki bi si želel vključitve v skupino, no pa saj za začetek sem našla 6 ljudi to pa tudi ni malo. En fant, ki je z menoj navezal stike preko uredništva One, mi že malo svetuje glede oblikovanja spletne strani.
Lp, Beata
Marec 21st, 2008 at 8:11 pm
sara: ja deluje, najlepša hvala…po pravici povadano prvič me je zelo pretreslo ko sem gledau da sem mogel prekinit povezavo…ampak naslednjič sem se prisilil da pogledam ves video in…nimam kaj reč…
beata: ja moji sošolci in drugi so bili res nesramni ampak to me nebi tolko motlo če nebi bil (in še vedno je) eden od tistih tudi moj oče, on je hujši od vseh ostalih on enostavno ne prenese me slišat ponovit dve črki kaj šele zatrokirat…
nevem ali ne prenese mojega jecljanja, imet sina ki jeclja ali pa želi pomagat na svoj način. čeprau vsi logopedi ki so me vidli so mu rekli da mora moje jecljanje ignorirat, ignorirau je dva tedna pol pa ker ni blo vidnih rezultatou je začeu nazaj (češ, kaj pa tisti vejo kaj govorijo)
Marec 22nd, 2008 at 6:58 pm
Živjo!
Tadej: Moram rečt, da sem kar nekaj časa po tem, ko sem prebrala tvoje pismo, nad njim ostala popolnoma brez besed. Razmišljala sem, kako se da v takšni situaciji nekomu pomagati brez poznavanja ozadja problema.
Sigurno je za stašre imeti otroka, ki jeclja, težka izkušnja, predvsem pa nepričakovana, saj smo vsi kot majhni otroci govorili tekoče. Jecljanje se navadno pojavi nenadoma in se starši nimajo časa na novonastalo situacijo navaditi. Na nek način so “vrženi” vanjo. Omenjaš, da morda tvoj oče ne prenese misli, da njegov sin jeclja. Povsem mogoče, saj je morda imel velike načrte s teboj, ker pa jecljaš meni, da so ti načrti neizvedljivi. Tako na nek način žaluje za izgubljeno predstavo o sinu, ki ga bo imel, in zavrača sina, ki ga ima. Povsem mogoče je tudi, da očeta obremenjujoči občutki tako bremenijo, da svojo jezo obrača vate. Morda pa le ne ve, kako pristopiti, in ga to tako živcira, da te odklanja. Sam boš najlažje presodil kaj od tega bi lahko bil resničen razlog, da ima tako hladen odnos. Mislim si, da ne bi pomagalo, da bi se vsedla in se pogovorila, saj te ne bo poslušal, sam praviš, da si postavi svojo glavo in ne prenaša tvojega zatikanja. Najbrž si pa tudi sam vse to že poskušal. Morda bi ga pa lahko direkto vprašal, zakaj to počne, da bi vedel na čem si in na čem je potrebno delati.
Z “vsevedneži”, ki najbolje vedo, kaj je za nas najbolje in ne upoštevajo mišljenja drugih, je zelo težko. Še posebej zaguljeni so tisti, ki jecljanje primerjajo z razvado in menijo, da se je jecljanja potrebno le “odvaditi”, ter razlog za nastanek jecljanja vmeščajo le v osebo, ki naj bi bila po vrhu vsega še “lena”. Slednje sklapajo po tem, ker logopedska terapija rezultatov ne pokaže v kratkem času, ampak le-ti (če sploh) nastopijo po dolgih mesecih lahko celo letih trdega dela. Povsem mogoče je, tako kot tudi sam praviš, da tvoj oče meni, da ti bo z neumnimi pripombami pomagal prenehati jecljati. Takih “vsevedov” poznam ogromno, meni so med drugim svetovali masiranje stopala, namakanja v zvarku bele omele itd. Se je z očetom, razen logopedov, še kdo drug pogovoril? Zdiš se mi zelo pogumen, da si si upal o tem spregovoriti.
Drugače pa bom 26.aprila (to pride na soboto) ob 9.00 na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani (Topniška 31)vodila predavanje. Če koga zadeva zanima je vljudno vabljen.
Lp, Beata
Marec 23rd, 2008 at 11:21 pm
živio!
no no sej ni lih tako hudo kot zgleda ker sem se že navadiu ga enostavno jast ignoriram če že on mene ne razen tega je uredu oče…
jah no ko sem biu še majhen je dau krivdo tv. ker pač se ne učim govorit ampak samo poslušat nato int. ker že spet nič ne govorim…v to se tudi sam malček strinjam samo ne tolko dosti…
ja lih o tej navadi, razvadi, lenobi govori moj oče…
drugače pa zanimivo da s prijatli kašen krat jecljam kot nor s puncami pa čisto malo…heh smešno to!!!!
jah tudi jest mam eno tako izkušnjo…mama me je en dan dolgo časa nazaj peljala k bioenergetiku pa mi je ta po eni uri merjenja moje aure narediu zvarek z 5imi kaplicami raztopljenih cvetou vtnice ob določeni luni v deci konjaka…no to sem si moral kaplati pod jezik vsake 4 ure…..
mislim da ni potrebno govorit da smo ta opoj drago plačali…
mogoče pa je mislil da če se bom napil da bom bil bolj sproščen…mogoče
žal ne morem priti na tvojo predavanje saj sem predaleč…kdaj drugič…
lep pozdrav
Marec 24th, 2008 at 11:20 am
Živjo!
Tadej: Z bioneregetikom imam izkušnjo tudi sama, meni je skušal jecljanje kar z rokami “izvlečt” iz grla. Najprej je krilil z rokama okrog moje glave, nato pa začel delati prav takšne gibe, kakor da skuša nekaj potegniti iz mojega grla. Verjetno ni potrebno posebej omeniti, da ni bilo prav nobenega učinka. Očitno imava podobno obliko jecljanja, saj tudi jaz pred novimi ljudmi ne jecljam, zato pa toliko bolj pred ljudmi, ki vedo za moje jecljanje. Zanimivo, ker navadno je ravno obratno in posameznik veliko bolj jeclja pred novimi ljudmi, ker se boji njihovega odziva.
Drugače sem odprla nov e-naslov, ki je namenjen različnim vprašanjem glede skupine, ki bi jo želela oblikovati, ali pa če bi želeli dobiti v branje predstavitev mojih zamisli o namenu skupine in da ravno ne puščate svoje e-naslove na blogu, mi lahko pišete tudi sem:
moj.govor.moja.posebnost@gmail.com
Lp, Beata
Marec 29th, 2008 at 9:50 pm
OjLa!
Pozdrvljeni vsi skupaj!Še en jaclavček med vami…veste sem presenečen…sami študirani..jaz jeclam že od kar pomnim..oče jecla…kot berem zgoraj je to skoraj nemogoče odpravit..tudi jaz pred novimi ljudmi ne jeclam a ko jih do dobra spoznam,mi zašteka..bolj se trudim slabše gre…men je to ful ovira zmerej bila in vrjetno zmerej bo…šolo sm pustu zarad jeclanja,sej nekak sm se vedno potrudu ali pa znajdu oz. ognil javnemu nastopanju ali pa branja snovi pred ostalimi sošolci..nikol še nism “javno” spregovoru o tej moji hibi, se sprašujem kako sm se lahko prebiv do polovice abrahama ne da bi o tem kadarkol govoru.imam cilje..imam ambicije…pa me zanima kako ste se vi s tem spopadali…men ni nikol noben svetovov ali pa pomagov oz. predlagov psihologa al pa logopeda..nekak sam to razmišlam ker tako ne gre več..depra me načenja ker si nikamor ne upam.Skratka dost sm že v letih in je čas da se neham smilit samemeu sebi in narest kej iz sebe…v sr.šolo sm se upisov že 2x izredno..pa sm zmerej obupov ker so bile predstavitve seminarskih pa tko res…brezvolje..samozavest gre pa z leti sam na vzdol…jeseni pa spet planiram v šolo sam ful s strahom….ker ste tukaj sami iskušeni ljudje k se s tem spopadate na fakultetah in nasploh v javnosti bi vas prosil za kkšen koristen predlog…
za prvič konkretnih uprašanj nimam…bom pa vesev na kakršenkoli odgovor v zvezi z mojo tegobo oz. strahom….
LP:G.M.
April 1st, 2008 at 7:55 am
Živjo!
Po tem, ko sem na dveh blogih objavila svoj e-naslov, se mi je oglasilo kar nekaj ljudi zainteresiranih za sodelovanje v skupini, pa me zanima še vaše mnenje glede vključitve vanjo. Ne bi rada, da bi ostalo le pri mojih besedah, da se bo skupina oblikovala, besede bi rada spremenila v dejanja. Zato bi želela vedeti koliko bi se vas vključilo v skupino. Zainteresirane pa prosim, da mi napišejo na zgoraj omenjen naslov, oziroma tisti, ki že imate moj pravi naslov kar nanj, da se dogovorimo za srečanje in na njem dorečemo glede celotne zadeve. Veliko lažje se je dogovarjati osebno, kot pa zgolj preko e-pošte.
Lep pozdrav vsem, Beata
April 1st, 2008 at 12:39 pm
G.M: jst nisem diplomirana.
In nisem nikoli bla tolk močna, da bi lahko to drugačnost v celoti sprejela za svojo in šla pred razred in sproščeno povedala in zagovarjala seminarsko. To je zame še zdaj največja groza… pogosto izostajanje, špricanje pouka, iskanje nadomestkov, kajenje trave, umikanje in bežanje pred odgovornostjo. Mah jaz te popolnoma razumem in vem kaj pomeni morilski strah, s katerim se ne moreš in ne znaš soočit. Ampak tudi to bo treba dati čez in premagat, zato pa Beata pridno dela na tem, da ustvari skupino v kateri bomo lahko vsi izrazil svoje občutke in utesnjenost med sebi enakimi, predstavljali seminarske kot predpripravo na šolski nastop! itd itd..
Javi se ji na mail, pa se še srečamo.
lp, Sara
April 3rd, 2008 at 11:10 pm
Živjo!
Vse, ki si želite sodelovanja v skupini za samopomoč, vljudno vabim na naše prvo srečanje, ki bo v sredo, 16. aprila ob 16.30 izjemoma na Fakulteti za socialno delo (Ljubljana, Topniška 31, v prostoru za študente). Dobimo se pred vhodom fakultete.
Prvo srečanje bo namenjeno predvsem spoznavanju, na njem pa bi dorekli tudi vse potrebno, da bi skupina lahko začela delovati.
Vse, ki se srečanja ne boste mogli udeležiti, si pa sodelovanja v skupini vseeno želite, prosim, da me o tem obvestite. Prav tako v primeru, da vam predlagani dan, ura ali kraj srečanja ne usreza, mi slednje sporočite, da skupaj najdemo primerno rešitev.
Lep pozdrav vsem, Beata
Maj 31st, 2008 at 12:07 pm
Pozdravljeni,
to stran sem našla slučajno, ko sem iskala nekaj za službo. Sem logopedinja in vam lahko povem na kratko, da obstajajo v Slovenijirazlični programi za odpravo jecljanja. Najboljše obravnave so vedno timske (kombinacija obravnav pri psihologu in pri logopedu). Jecljanje se lahko pojavi v različnih starostnih obdobjih, vzroki pa so lahko zelo raznovrstni. Poznamo več oblik jecljanja. Gre za motnjo, ki je zelo kompleksna, tako da je žal terapija dolgotrajna (v nekaterih primerih tudi po več let). Se pa splača vztrajat, ker izboljšanje stanja močno vpliva na kvaliteto življenja.
Le pogum, logopedi ne grizemo
LP, TEJA
Maj 31st, 2008 at 12:13 pm
Aja, pozabila sem povedati, da je popolnoma razumljivo, da lahko oseba, ki jeclja, poje fluento - brez jecljanja. Razlaga je, da imamo v možganih različne centre, ki so odgovorni za različne funkcije (center za govor, sluh…). Pri petju in pri govoru gre za dve različni akciji - torej za različne nevrološke povezave.