Naj se tudi jaz malo razpišem o letošnjem maturitetnem romanu Milana Dekleve Pimlico.
Verjetno nisem normalen če bom rekel, da mi je knjiga čisto ql in normalna. Kolikor sem bral po raznih forumih in tudi blogih, večina ljudi pravi, da je knjiga čisto mim. Meni pa ne! Knjiga me kar potegnila vase, kar se mi že dolgo ni zgodilo (nazadnje verjetno ob branju kakšnega Harry-ja in njegovih dogodivščin).
Preprosto mi je bila všeč. Mogoče je bil kriv pisateljev lahko berljiv slog pisanja, saj je Dekleva po “osnovni izobrazbi” pesnik. Pri slogu so mi bila všeč tudi vsa filozofiranja ter razmišljanja glavnih junakov, čeprav pri razčlembi provzročajo nemalo preglavic. Mogoče pa tudi zaradi tematike. Glasbena tematika me je od vedno zanimala, če je pa še kanček alkohola zraven pa še toliko bolj.

Ko prideš v Pimlico gre vse zlahka.

Tako jutri o Pimlicu pišemo esej. Bom tudi o uspehu/neuspehu poročal.